L&Z

Pomanjkanje spanja in slaba kakovost spanja se kratkoročno kažeta v pomanjkanju energije, zmanjšani pozornosti in koncentraciji, slabši delovni učinkovitosti ter v slabšem odzivanju v prometu. Dolgoročno pa lahko povzročita resne zdravstvene težave kot so debelost, povišana raven krvnega sladkorja, oslabljen imunski sistem in celo nekatere vrste rakavih obolenj. Mednarodna klasifikacija spanja razlikuje več kot 80 različnih motenj spanja in večino teh motenj je mogoče preprečiti ali zdraviti. Žal le manj kot tretjina tistih, ki trpijo za motnjami spanja, poišče strokovno pomoč.

Ljudje kar tretjino življenja prespimo in raziskave kažejo, da količina in kakovost spanja, vplivata na kakovost našega življenja. Pomanjkanje spanja je povezano tudi s številnimi psihičnimi stanji kot so depresija, anksioznost in psihoza. Motnje spanja so veliko breme za posameznika in družbo. Tako telesne kot psihične težave, zaradi pomanjkanja spanja, navaja 35 odstotkov ljudi.

Narkolepsija

Med posebej slabo prepoznanimi motnjami spanja je še vedno narkolepsija. Narkolepsija je nevrološka bolezen, ki traja vse življenje. Spada med motnje spanja, ki se najbolj kažejo kot prekomerna in neobvladljiva dnevna zaspanost, kar pomeni, da lahko človek med dnevnimi opravili kadarkoli nenadoma zaspi. Sprva je prekomerna dnevna zaspanost prisotna le v monotonih situacijah (otroci zaspijo med poukom, ob gledanju televizije, odrasli med branjem časopisa, kot sopotniki v avtomobilu, …), kasneje pa huda zaspanost postane izrazita tudi ob drugih aktivnostih (bolniki zaspijo na delovnem mestu, med pogovorom, kot vozniki avtomobila, med obrokom, med hojo, ...). Bolniki zaspijo za kratek čas in se po spanju običajno počutijo bolje.

Narkolepsija se lahko začne že v otroštvu, pogosteje za njo zbolijo najstniki ali mlajši odrasli med 15. in 30. letom. Je neozdravljiva, vendar lahko simptome lajšamo z zdravili. Ker je narkolepsija največkrat spregledana in jo okolica slabo pozna, so osebe z narkolepsijo pogosto ocenjene kot lene in nezainteresirane, včasih so ocenjene celo kot psihiatrični bolniki. Bolniki s potrjeno diagnozo narkolepsije, ki se ne zdravijo, ne smejo voziti motornih vozil. Pri zdravljenih bolnikih z narkolepsijo pa obstaja omejitev vožnje osebnega vozila na podlagi zdravniških priporočil. Za narkolepsijo zboli približno ena oseba od 2.000, kar pomeni da naj bi bilo v Sloveniji okoli 1.000 bolnikov, vendar jih je diagnosticiranih le okoli 50.

V Sloveniji že nekaj let deluje tudi spletna stran www.zaspan.si, ki je namenjena vsem, ki želijo izvedeti več o spanju in motnjah spanja. Vsebina je še posebej osredotočena na ozaveščanje širše javnosti o narkolepsiji.

10 zapovedi zdravega spanja pri odraslih

Svetovna zveza za motnje spanja (WASM) je letos pripravila 10 zapovedi zdravega spanja pri odraslih.

1. Vedno hodite spat ob isti uri in tudi vstajajte ob isti uri.

2. Če imate navado zadremati čez dan, naj tak počitek ne traja dlje od 45 minut.

3. Izogibajte se pitju večjih količin alkoholnih pijač vsaj štiri ure pred spanjem in ne kadite.

4. Izogibajte se kofeinu šest ur pred spanjem. Vsebujejo ga kava, pravi čaj in številne poživljajoče pijače, pa tudi čokolada.

5. Izogibajte se mastni, pekoči ali sladki hrani štiri ure pred spanjem. Dovoljen je lahek obrok pred spanjem.

6. Redno se ukvarjajte s telovadbo, vendar ne tik pred spanjem.

7. Uporabljajte udobno posteljnino.

8. Ugotovite, katera je najbolj prijetna temperatura spanja za vas in spalnico vedno dobro prezračite.

9. Ugasnite vse moteče zvoke in zatemnite sobo najbolj, kar je možno.

10. Posteljo namenite samo spanju in spolnosti. Ne uporabljajte je kot pisarno, delavnico ali telovadnico.